Proces prvega koraka - slovenski koncept zgodnjega razvoja<br />
Proces prvega koraka - slovenski koncept zgodnjega razvoja

Najmanj dve poti

10. 02. 2016 Literatura

Kot, da obstajata dva vzporedna svetova. En, ki odraža sitem in kako mora družba sprejemati neke smernice in standarde, da ustrezaš in si sprejet.

Sočasno od vsepovsod delujejo drugačne izpeljave na zdrav odnos do družbe, okolja in življenja, ki ne pogojujejo z prikritim ustrahovanjem, ki ga vse bolj čutijo že otroci v vrtcu. Saj je pritisk na njih neopazno vse močnejši in to z namenom, da bi bilo vse najboljše. Starši lovije minute, da pregurajo preko dneva. Vzgojitelji in edukatorji izpolnjujejo standarde in samo še preverjajo, namesto ustvarjajo učni proces. Otroštva ni več, kljub temu, da se človek razvija v zrelo zdravo osebo neizbežno skozi otroštvo. Najstniki se izgubljajo v tekmovanju, pa niti ne vejo točno zakaj.
Pomembna je razlika, da odraščaš (A) z izkušnjami, ki te oblikujejo zaradi naravnih vzvodov razvoja nevrološkega dozorevanja. Pomeni, da iz notranje potrebe po zanimati se, razumeti, preizkušati, preveriti, se odločati in vztrajati, fizično tudi zrasteš.
Po drugi strani, ki je značilna za današnji način življenja, (B)odraščaš – rasteš tako, da opravljaš vse bolj zahtevne naloge, vse bolj zgodaj s pogojem, da moraš uspeti takoj. Zato se prilagaja dozorevanje nevropovezav v možganske vzorce mišljenja in delovanja v opravljanje in dohitevanje ter iskanje poti delati po uspešnih navodilih, da bo čim manj napak in takojšen maksimalen rezultat.
Na poti (B) se izgubijo pomembne povezave, ki oblikujejo zdravo osebnost z vsem svojim danim potencialom človeške vrste. Človek hoče, zmore in tudi odločno spremeni v dobro in išče poti v vedno boljše, z bistveno razliko vedeti kaj hočeš in kam pripadaš v primeru (A), namesto spraševati se ali si o.k., da ustrezaš v primeru (B)!
Ja, vzporedno teče zdrav odnos in pogled na svet tako s strani posameznikov kot združb, ki jih operativni sistem ne priznava. Načini in poti (A) dvigujejo v človeku notranji mir, motivacijo, izpolnitev in uvid kaj pomeni živeti, poskrbeti za sebe in ustvarjati. Kako ustvarjati spremebe. Navsezadnje živeti je lepo. Življenje si lahko naredimo lepo, prijazno za vse, na našem edinem, za enkrat še, življenskem prostoru (Zemlja).
Ja, vse več je vzporednih poti (A) podkrepljenih z življensko prakso in znanstvenimi raziskavami, , ki kažejo na human, prijazen odnos in rešitve.
Kaj bojo otroci ponotranjili in kakšne vrednote bodo vzpostavljali, je mnogo bolj v domeni starševstva, kot družbe v kateri smo.
Starševski odnos in družina, pomembno delujeta na smernice v družbi, kaj ljudstvo sprejme in kaj ne. Soustvarjamo življenje, ne samo za sebe in prihodnost, temveč tudi za našo starost.
Vsem je skupno in jasno to, da takšen kot je trenuten utrip življenja, ni najboljše kar je možno.  V sebi zaznavamo, da vsekakor zmoremo tudi še kako drugače. Niti ni potrebno zaživeti “out of the box”, ko uvidimo, da ne potrebujemo verjeti, da sploh delujemo v “boxu” Edine meje, ki nas ovirajo je naš življenjski litmit ter nebo in zemlja. Vse ostalo je stvar zmožnosti in volje se ali se ne podrejati in komu, ter čemu?
Na nas starših je velika odgovornost kam bomo usmerili svoje otroke.
Dilema je začetek za razmislek, razlikovanje in odgovorno odločitev.