Staršev vpliv na celosten zdrav razvoj dojenčka

Kljub zdravo rojenim dojenčkom, se danes zaradi premalo gibalnih spodbud kažejo nezdravo izraženi vzorci gibanja in delovanja.

Zadnje raziskave kažejo porast otrok s prekomerno telesno težo. Vedno več otrok je, ki jim gibanje pomeni napor. Vedno več otrok je, ki obolevajo z boleznimi sodobnega časa, ki so značilna za starejšo odraslo populacijo. Nezdrave navade in razvade, pomanjkanje gibanja, preobremenjujoč in stresen način življenja ne bremenijo le telesno in duševno zdravje odraslih, temveč so se negativni učinki današnjega načina življenja dotaknili tudi otrok.

Starši se samodejno vpletamo v otrokov razvoj skozi odnos, ki ga vzpostavljamo, če se ali če se tega ne zavedamo. Ob zavedanju svojega vpliva, ki ga kot starši imamo in ob zavedanju pomena načinov svojega delovanja na otroka se utira zdrav ali ne zdrav razvoj mladega človeka.

Starši hočemo ali nočemo, v vsakem primeru vedno vplivamo na otrokov razvoj.

Zavedanje starševskega načina , na katerega ta dnevno skrbi za svojega otroka in kako to odločilno vpliva na dojenčkovo gibalno izkušnjo, ki pa je pravzaprav ključna za zdrav celosten razvoj človeka, je osnovni cilj razvojnega koncepta pedokinetika®.

Z razvojnimi funkcionalnimi prijemi pedokinetike starši delujejo preventivno na otrokov celosten zdrav in funkcionalen razvoj. Posredno ozaveščajo lastne vzorce delovanja in mišljenja, ki jih sočasno z razvojem otroka tudi ozavestijo, škodljive vzorce presežejo in vzpostavijo nove.

V najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja – to je, do postavitve na svoji dve nogi ali funkcionalno gledano, do vzpostavitve hoje, se gradijo ključni krogotoki v možganih, ki usmerijo in oblikujejo kasnejše vzorce posameznikovega gibanja, delovanja in mišljenja.

Obdobje sinaptogeneze je najbolj intenzivno prav v prvem letu človeka. Povsem po organski poti se morajo zgoditi razvojne izkušnje napredovanja v rasti človeka. Kako se zgodijo te izkušnje predstavlja osnovo za izrabo danega potenciala razvojne kapacitete človeka.

DELO PEDOKINETIKA

Pedokinetik ozavešča starše o pomeni funkcionalnega stika z dojenčkom. Starše izpostavlja učnim situacijam, kjer lahko uvidijo funkcionalen stik z dojenčkom. Uvidijo  kaj pomeni ozaveščena komunikacija z gibanjem preko dotika, govora in vida. Način na katerega starš dnevno neguje svojega dojenčka je izrednega pomena, da dojenček pride do potrebne razvojne izkušnje.

Na podlagi poznavanja človeškega delovanja skozi gibalno potrebo ter možnosti razvoja dane kapacitete človeški vrsti, se je pedokinetik izuril v dopuščanju novih in drugačnih poti razvoja. Drugačna pot razvoja dopušča doživljanje lastnega premikanja, ki aktivira človeški genom v polni meri.

Vzpostavlja se bogastvo številnih povezav in krogotokov v možganih, ki se sicer ob premalo doživetih lastnih izkušnjah ali ob neaktiviranih razvojnih korakih, ne razvijejo v tolikšni meri, a bi se lahko.

• Pedokinetik ne kaže gibalne rešitve ne za starše in ne za otroke. Starša vodi skozi učno zaznavno gibalno, emotivno lekcijo, da sam najde učinkovito držo, zdravo oporo in siguren prenos težišča v sebi, kadar je v stiku z otrokom. Otroka prav tako, enako.
• Pedokinetik otroka ne korigira, mu ne pokaže poti gibanja in ga ne postavlja v želene razvoje položaje razvojnih mejnikov.
• Pedokinetik nudi spreminjajočo oporo glede na otrokovo aktivnost, tako, da zmore sam opraviti premik. Mesto opore vedno nudi v kontekstu biomehaničnega zakona, nevrofizioloških značilnosti razvoja človeka ter nevrobioloških sposobnostih razvoja človeka. Mesto opore predstavlja izhodišče za zdrav in funkcionalno organizira razvojni premik, ki predstavlja iniciranje nastajanja zdravih vzorcev delovanja in mišljenja.
• Pedokinetik izpostavi učne situacije za starše, da lahko  razlikujejo načine na katere vstopajo v stik z dojenčkom preko dneva in v času negovanja.

Z razvojnimi funkcionalnimi prijemi pedokinetike®, se dojenčku lahko nudi kvalitetne potrebne izkušnje, ki danes zaradi togega rokovanja, premalo preživetega časa na tleh, prehitrega reševanja dojenčka iz položajev in prezgodnjega postavljanja dojenčkov v želene položaje, razvojnih korakov, katere pa ni vzpostavil sam, preveč časa v vozičkih in tako imenovanih počivalnikih in drugih za zdrav razvoj nekvalitetnih komercialnih pripomočkov, dojenčki ne razvijejo optimalne funkcionalne mišične kontrole in skeletne organizacije.

To pomeni, da se ne zmorejo sami usesti iz ležečega položaja a sedijo, ne kobacajo, ne organizirajo diferencirane povezave skeleta in ne usvojijo kontraravnotežja, prestrezanja. Uplahne motivacija, za ponovne poizkuse in zvedavost. Poveča se obdobje separacije, ki je tudi izrazitejše. Otrok na splošno veliko joče.

Usvojeni položaji in razvojne naloge katere je otrok vzpostavil s pomočjo prevelike pomoči in opore, predstavljajo zato preskok potrebnih razvojnih izkušenj človeka, katerih manko se pokaže kasneje v človekovem razvoju in ne samo v obdobju otroštva.

Nefunkcionalno vzpostavljena mišična kontrola zaradi nesamostojnega razvoja, oziroma usvojeni razvojni korak s pomočjo zunanje opore in prehitre stabilizacije, vodijo v slabo razvito in neizrabljeno razvojno kapaciteto človeka.

Sem sodijo:

• nefunkcionalno organizirano mišičje in skelet,

• slabe samopodobe,

• šibko razvito: notranja motivacije, samoaktivacija ter samoregulacija.
• slaba drža z vsemi posledicami okrnjene hoje in delovanja v interakciji z okoljem.
• slabše obvladovanje življenjskih nalog in izzivov, katere sprejemaš kot nerešljiv problem in posledično čutenje nezmožnosti ukrepati drugače,
• prepuščanje stresu in samodestrukciji.

Vsak starš želi svojemu otroku kar najbolje. A to kar je najbolje ni samo po sebi umevno vedno tisto, kar je za starša tudi bolj primerno in pomirjajoče.

Namen pedokinetike je v prvi vrsti ozaveščati starše skozi razvojne funkcionalne prijeme o možnostih in različnih pristopih stika, ki ga razvijajo z otrokom. Za otrokov celosten zdrav razvoj se neposredno tudi starši zavejo načinov odnosa in se  izpostavijo tudi lastnemu osebnemu razvoju. Predvsem pa pride uvid, da otrokom ne krademo izkušenj. Razmejimo odgovornost in spoštovanje zdravih meja, se odpremo sočutju in dovoljenju delati drugače in dopuščati otroku njegovo izbiro v jasno določenem okviru zdrave razvojne meje, ki je rezultat notranje discipline starša.

utemeljiteljica pedokinetike® Andreja Semolič,  prof.šp.vzg, certif. Feldenkrais praktik