Pedokinetika – dolgoročno najboljša naložba

Poezija je eden od načinov, s katerim si lahko kot posamezniki in kot družba povrnemo ravnotežje…« Antoine Cessar«

L.2015 je v projektu Ministrstva za zdravje vključen tudi razvojni koncept pedokinetika. Zbornik za preventivo ArcusMedici za preventivno ravnanje družbe.

Pedokinetik v svetovalnici za preventivo zdravega življenja in razvoja.

Iz vsebine:

Znanja pedokinetika in umestitev v družbeno okolje

Namen pedokinetike je ozaveščati starše o pomenu stika z dojenčkom, za njegov dober celosten razvoj preko gibanja.
Starši se samodejno vpletajo v otrokov razvoj skozi odnos, ki ga vzpostavljajo, če se ali če se tega ne zavedajo.
Ob zavedanju tega vpliva, ki ga kot starši imajo in ob zavedanju pomena načinov svojega delovanja na otroka, s katerim hočejo ali nočejo, vplivajo na njegov razvoj, se utira zdrav ali ne zdrav razvoj mladega človeka.

Zavedanje starševskega načina, na katerega ta dnevno skrbi za svojega otroka in kako to odločilno vpliva na dojenčkovo gibalno izkušnjo, ki pa je pravzaprav ključna za zdrav celosten razvoj človeka, je osnovni cilj razvojnega koncepta pedokinetika.

Kljub zdravo rojenim dojenčkom, se danes zaradi premalo gibalnih spodbud kažejo nezdravo izraženi vzorci gibanja in delovanja.
Obdobje sinaptogeneze je izrednega pomena za kvalitetno izrabo potenciala razvojne kapacitete človeka. V najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja – to je, do postavitve na svoji dve nogi ali funkcionalno gledano, do vzpostavitve hoje, se gradijo ključni krogotoki v možganih, ki usmerijo in oblikujejo kasnejše vzorce posameznikovega gibanja, delovanja in mišljenja.
Pedokinetika deluje na področju primarne preventive.

Zakaj pedokinetika v preventivnem zdravstvenem programu?

Pedokinetika ni terapija, ni handling in ni dojenčkova telovadba! Ne deluje kurativno, deluje preventivno.
Deluje na aktivacijo novonastalih možnosti živčno-mišičnega povezovanja in usklajevanja leve in desne hemisfere za sočasno vklapljanje pri reševanju težav, ki se morajo na razvojni poti nujno dogoditi. Premagovanje težav pomeni razvijati se.
Deluje tudi na vzpostavljanje samoregulacije, ki je potrebna, da v odrasli dobi zaživimo zdravo, kreativno, spontano in predvsem najdemo radost v biti in delovati. Deluje v polju preventive pred neoptimalno vzpostavljenimi izhodišči za funkcionalno gibanje in pred vzpostavljanjem škodljivih vzorcev uporabe sebe, ki se pogostokrat vzpostavijo zaradi nevednosti, kako delujemo na otroka, zaradi preveč ali premalo tam, kjer ni treba, in premalo možnosti za lastno izbiro zaradi usmerjanja v pravilno in nepravilno. Poti, kako vzpostavimo samoregulacijo, ni moč aktivirati s korekcijo, ampak z nudenjem ustreznih izkušenj, kjer se lahko razvoj v polni meri izraža tako za starše kot otroka in se dogaja v polju igrivega spoznanja in razlikovanja ter prebujanja
intuitivnega stika z otrokom, ki je usmerjen v zaznavanje, razlikovanje, sprejemanje in odločanje.

V temelju obravnave in pristopa se predvsem po naštetem razlikuje od programov fizioterapije, katere osnovno delo in poslanstvo je kurativa, terapija in korekcija.
S pedokinetiko vzpostavljamo ključne momente, ki so staršem v pomoč, da z razmislekom in zavedanjem svojih dejanj, kako otroka dvigajo, obračajo, prelagajo idr., dnevno negujejo, vstopajo v stik z njim na naraven način, šele ko prestopijo omejitve zaradi nerazjasnjenih prepričanj in strahov (vpetosti v škodljive navade in vzorce, ki pravzaprav zaradi nezavedanja otežujejo lahkotnost bivanja).
Starši šele takrat, ko ozavestijo bistvo sodelovanja z otrokom, lahko ravnajo tako, da samostojnega procesa ne okrnijo ali ne preprečijo vzpostavljanja optimalnih povezav, kar se po večini dogaja, ker so prehitri v reagiranju in pomoči otroku, zaradi nezavednega reagiranja in delovanja zaradi strahu, kaj če ne bo vse, kot mora biti.

S pedokinetiko se vpletamo v razvoj otroka preko sodelovanja, dotika in nege v obdobju do samostojne hoje. Z RFP pokažemo na prvinsko sodelovanje, ki temelji na zavedanju, kaj s posameznim dotikom preko negovanja sporočamo otroku v razvoju. Prav s stikom in dotikom otrokov živčni sistem sprejema, oblikuje in regulira, kako se bodo formirale živčno-mišične povezave in kako se bo vzpostavil ravno pravšnji mišični tonus za optimalnož vzpostavljanje kontrolnih funkcij, ki se šele oblikujejo v določene vzorce.

Vsak otrok je zaradi razvojne življenjske sile sposoben sam najti svoja izhodišča in ne potrebuje reševanja in ciljnega vodenja za doseganje stabilnega položaja ali preprečevanja izkušenj, ker ga omejimo z usmerjanjem, čeprav lahko sam z ustrezno interakcijo prej nemogoče, kasneje uspešno naredi sam. Ne potrebuje korekcije svojega načina premikanja, potrebuje čas in starše, ki se zavedajo načina svoje interakcije z njim. To je tudi ključ do aktiviranja kar največjega izkoristka razvoja možganov v intenzivnem obdobju sinaptogeneze.

Odpremo lahko zavedanje, kako vplivamo s svojim delovanjem na razvoj mladega človeka in kako otroku nudimo okolje za sprejemanje znanja v njegovem razvoju. Z odgovornostjo se zavemo, da s svojim delovanjem vplivamo na to, kako se oblikuje otrokova samopodoba in kako se zaradi izkušnje, ki jo prejema na podlagi našega ravnanja, aktivirajo in oblikujejo strukture v možganih.

Zavedati se moramo neposrednega vpliva načina, s katerim predajamo znanje, na oblikovanje procesov aktiviranja notranje motivacije, tj. procesov »vedeti še in več«, ki so gonilo razvoja, ter da smo polno odgovorni za usmeritev strukturiranja krogotoka procesov v možganih, ki oblikujejo samopodobo in aktivirajo potencial v vsakem posamezniku.
Kaj je dovoljêno in posledično omogočeno, da se naposled to na poti razvoja tudi zgodi, ter kako učni proces, ki ga vzpostavljamo, dovoljuje, da se lahko zaznavanje, ki aktivira proces učenja zgodi, je ključnega pomena za razvoj dojenčka.

Kompetence pedokinetika

Med kompetence pedokinetika spada naslednje:

• sposobnost uporabe izkustvene prakse in teoretičnega znanja pri razvijanju elementov ozaveščanja
  staršev: razlikovanje zaznavanja čutenja, diferenciacija na podlagi gibanja, samoregulacija – zavedanje lastnega vplivanja in načinov odziva na zaznavo in na okolje;
• vzpostavljanje in iniciranje razvojnih izkušenj dojenčka za vzpostavitev funkcionalnih nevronskih povezav in krogotokov v možganih, ki se šele oblikujejo v možganske vzorce delovanja in mišljenja;
• samostojno izvajanje učnih lekcij za starše ter gibalnih dejavnosti staršev z dojenčkom ob upoštevanju indikacij in kontraindikacij postopkov (metod in tehnik) razvojnega koncepta pedokinetike;
• dokumentiranje funkcijskega stanja razvoja dojenčka in sposobnosti staršev za kakovostno izvajanje razvojnih funkcionalnih prijemov pedokinetike ter preverjanje lastnega dela;
• sestavljanje razvojnega programa dnevne nege in igrive vadbe z dojenčkom na podlagi ocene razvojne kapacitete dojenčka ter telesnih, osebnih zmožnosti in značilnosti staršev;
• uporabljanje postopkov (metod in tehnik) pedokinetike, s katerimi pedokinetik spodbuja ali zavira fiziološke mehanizme in vzpostavlja njihovo ravnovesje;
• postavljanje razvojnih ciljev pedokinetike s sodelovanjem staršev/uporabnikov storitve;
• prispevanje k jasnejši sliki dojenčkovega razvoja in prognozi ob ocenjevanju podatkov z izpostavljanjem problemov in ciljev pedokinetike, v sodelovanju s pediatrom in drugimi člani tima;
• sprotno preverjanje učinkov posameznih učnih lekcij postopkov in ukrepanje;
• oblikovanje, izvajanje in preverjanje preventivnih zdravstveno vzgojnih programov za starše in po potrebi tudi sprotno spremljanje razvoja in napredka;
• pripravljanje poročil o rezultatih in poročanje otrokovemu pediatru ali specialistu;
• prepoznavanje starševske stiske in usmeritev k ustreznemu terapevtu – zdravniku.

Sklep, ki utrdi odločitev za pedokinetiko v preventivi

Pedokinetik izvaja primarno preventivo. Starše ozavešča o pomenu funkcionalnega stika z dojenčkom.
Funkcionalni stik z Pedokinetik dojenčkom pomeni uzaveščeno komunikacijo z gibanjem preko dotika, govora in vida. Z uvidom v neverbalno komunikacijo skozi uzaveščen premik stika in dotika ustvarja optimalno polje za izrabo možganske plastičnosti in genoma človeka. Primeren način, na katerega starši dnevno negujejo svojega dojenčka, je izrednega pomena, da dobi dojenček potrebne razvojne izkušnje.
Na podlagi poznavanja človeškega delovanja skozi gibalno potrebo in možnosti razvoja dane kapacitete človeški vrsti se je pedokinetik izuril v dopuščanju novih in drugačnih poti razvoja. Drugačna pot razvoja dopušča doživljanje lastnega premikanja, ki aktivira človeški genom v polni meri.
Vzpostavlja se bogastvo številnih povezav in krogotokov v možganih, ki se sicer ob premalo doživetih lastnih izkušnjah ali ob neaktiviranih razvojnih korakih ne razvijejo v tolikšni meri, čeprav bi se lahko.

• Pedokinetik ne kaže gibalne rešitve ne za starše in ne za otroke. Starše vodi skozi učno zaznavno gibalno, emotivno lekcijo, da sami najdejo učinkovito držo, zdravo oporo in siguren prenos težišča v sebi, kadar so v stiku z otrokom. Enako vodi tudi otroka.
• Pedokinetik otroka ne korigira, ne pokaže mu poti gibanja in ga ne postavlja v želene položaje razvojnih mejnikov.
• Pedokinetik nudi spreminjajočo oporo glede na otrokovo aktivnost, tako da zmore sam opraviti premik. Mesto opore vedno nudi v kontekstu biomehaničnega zakona, nevrofizioloških značilnosti razvoja človeka in nevrobioloških sposobnosti razvoja človeka. Mesto opore predstavlja izhodišče za zdrav in funkcionalno organiziran razvojni premik, ki predstavlja iniciranje nastajanja zdravih vzorcev delovanja in mišljenja.
• Pedokinetik uči starše razlikovati načine, na katere vstopajo v stik z dojenčkom preko dneva, v času negovanja.
• Z razvojnimi funkcionalnimi prijemi pedokinetike se dojenčku nudi potrebne kakovostne izkušnje, ki danes zaradi togega rokovanja, premalo preživetega časa na tleh, prehitrega reševanja dojenčka iz položajev in prezgodnjega postavljanja dojenčkov v želene položaje, ki jih ni vzpostavil sam, preveč časa v vozičkih in t. i. počivalnikih in drugih za zdrav razvoj nekakovostnih komercialnih pripomočkih dojenčki ne razvijejo optimalne funkcionalne mišične kontrole in skeletne organizacije.
  To pomeni, da se ne morejo sami usesti iz ležečega položaja, a sedijo, ne kobacajo, ne organizirajo diferencirane povezave skeleta in ne usvojijo kontraravnotežja, prestrezanja. Motivacija za ponovne poizkuse in zvedavost uplahneta. Poveča se obdobje separacije, ki je tudi izrazitejše. Otrok na splošno veliko joče.
  Usvojeni položaji, ki jih je otrok vzpostavil s pomočjo prevelike pomoči in opore, predstavljajo zato preskok potrebnih razvojnih izkušenj človeka, katerih manko se pokaže kasneje v človekovem razvoju in ne samo v obdobju otroštva. Nefunkcionalno vzpostavljena mišična kontrola zaradi nesamostojnega razvoja, oz. usvojeni razvojni korak s pomočjo zunanje opore in prehitre stabilizacije, vodi v slabo razvito in neizrabljeno razvojno kapaciteto človeka.

Sem sodijo:
– nefunkcionalno organizirano mišičje in skelet,
– slaba samopodoba,
– šibko razvita: notranja motivacija, samoaktivacija in samoregulacija,
– slaba drža z vsemi posledicami okrnjene hoje in delovanja v interakciji z okoljem,
– slabše obvladovanje življenjskih nalog in izzivov, ki jih sprejema kot nerešljiv problem in
posledično čutenje nezmožnosti ukrepati drugače,
– prepuščanje stresu in samodestrukciji.

Zadnje raziskave kažejo porast otrok s prekomerno telesno težo. Vedno več otrok je, ki jim gibanje pomeni napor. Vedno več otrok oboleva za boleznimi sodobnega časa, značilnimi za starejšo odraslo populacijo.

Nezdrave navade in razvade, pomanjkanje gibanja, preobremenjujoč in stresen način življenja ne bremenijo le telesnega in duševnega zdravja odraslih, temveč so se negativni učinki današnjega načina življenja dotaknili tudi komaj rojenih otrok.

1. Avtoriziran pedokinetik je nujno potreben v preventivnem delovanju in ozaveščanju staršev o pomenu gibanja za zdrav človekov razvoj. Pedokinetik je prvi v razvojni in učni verigi zdravega življenjskega sloga.
2. S pristopom pedokinetike je pričakovati manj otok s težavami v telesnem, čustvenem in gibalnem razvoju ter porast družin, v katerih vsi družinski člani zadovoljujejo gibalno potrebo zdravega človekovega razvoja skozi celo življenje.
3. Ker razvojni koncept pedokinetika deluje v primarni preventivi, lahko starši že s pomočjo razvojnih gibalnih učnih lekcij pedokinetike uvidijo potrebo in ključno povezavo do celostno zdravega življenja.

spoznajte avtorico