Center za razvoj otrok na Feldenkraisov način<br />
Andreja Semolič Center za razvoj otrok na Feldenkraisov način
Andreja Semolič

Knjiga na razvojni poti vašega dojenčka

23. 10. 2022 Blog

Drobec iz vsebine knjige – Igriva vadba za dojenčka, ki je temelj razvojnega koncepta pedokinetika. Knjiga je pisana v letih med 2002 in 2007. Izšla je marca 2008.

OTROK PRED VAMI

Za otroka je pomemben vsak dvig, vsak dotik. In če to nehote in zaradi neve-
dnosti opravljate tako, kot pač najbolje znate, lahko z neustreznim premikanjem
pri otroku zavirate uspešen gibalni razvoj, kar za seboj potegne tudi druge vidi-
ke razvoja njegove osebnosti. S ponavljajočimi neustreznimi prijemi tako otrok
avtomatizira napačne gibe, ki ga pri napredovanju v razvoju omejujejo.


Pomembno dejstvo je, da lahko mnogo storite za svoje otroke, in to že na
samem začetku njihovega življenja. Zavedati se moramo, kako zelo so otroci
po eni strani občutljivi za odnos in dotik, po drugi pa ne glede na vse, kar jih
obdaja, pravzaprav res zrastejo in odrastejo (saj drugače niti ne gre), vendar to
vodi v znatne kvalitetne razlike v odnosu in kasneje v vzgoji otroka.


Mnogo med njimi je takih, ki na poti naprej tako ali drugače omagajo ali pa se
v odrasli dobi manj uspešno udejstvujejo v življenju in spopadajo z življenjskimi
situacijami, ki jih končno oblikujejo v življenje, ki jih ne osrečuje in ne izpolnjuje.
Mnogokrat slišim vprašanja: »Zakaj toliko kompliciraš, zakaj otroka zavijaš
v vatko?« Ne gre za razvajanje. Gre za razumevanje in upoštevanje otroka, ki
je samostojno bitje, ki razvija svojo voljo, poglede in ima svoje želje. Izjave, ki
jih večkrat slišimo: »Bomo že naučili otroke nekega reda.« in »Otroci nam že
ne bodo ukazovali.« največkrat prihajajo iz ust ljudi, za katere mislim, da niso
doumeli pravega pomena čudeža, ki se mu reče otrok.


Le mi, starši, lahko mislimo danes na njihov jutri in jim, kolikor je le mogoče,
omogočimo optimalen razvoj rasti in samozavedanja, ki je ključnega pomena
za samostojno življenje. Otrok razvija samostojnost že s tem, ko se uči in spo-
znava svoje telo in preverja, kaj vse z njim lahko počne in zmore.


Otrok raziskuje, kako s svojimi dejanji vpliva na spremembe v okolici. Uči
se na podlagi doživljanja odzivov okolice na svoje akcije. Starši tu odigramo
odločilno vlogo v posredovanju informacij, ki jih otrok zapisuje v svoj nezave-
dni spomin. Če znamo in zmoremo biti odločni in dosledni pri posredovanju
informacij, je to za otroka pomembno vodilo pri vprašanjih, kaj sme in česa ne,
oziroma kaj je zanj nevarno in neustrezno. Tako starši otroku določimo meje
ustreznega in neustreznega dejanja, ki so zanj notranji temelj, iz katerega črpa
vsa svoja dejanja in odzive skozi vse življenje.


Ni pomembno, v kako bogati družini se otrok rodi in koliko materialnih
ugodnosti mu kot starši lahko nudimo. Vse to ne pomaga prav nič, če spregle-
damo njegova občutljiva leta, ko išče svoje mesto med nami, ko želi postati
samostojen, ko želi pokazati svojo voljo, ko se prične sam hraniti in postavljati
na noge, pa vse do obdobja, ko samostojno skrbi za intimne potrebe in higi-
eno, in ne nazadnje, ko sam odgovorno stopa po življenjski poti in navezuje
partnerski odnos in pozneje zaživi starševsko življenje.

razvojni koncept pedokinetika